Več si nebi mogla želeti!

Kako res hitro čas beži,
saj komaj dobro se obrneš,
skrbi že tisoč te teži,
se zlepa v mir nazaj ne vrneš.
A če se zdaj ozrem nazaj,
zagledam pot, posuto s cvetjem,
čeprav kak trn kdaj pa kdaj
povzročil mi je rane z vnetjem.
A rana hitro se zapre –
ljubezen ji pri tem pomaga,
saj s tabo srečna sem nadvse,
in ta občutek vse premaga.
Še mnogo srečnih let s teboj
želim v zakonu preživeti.
Za vedno mož ostani moj,
več bi ne mogla si želeti!