Kako naj, mama, zdaj ti voščim, kaj naj ti podarim? Nimam biserov, ne zlata, cvetje ne rodi zdaj trata; srce pa hvaležno imam, ti vsega za darilo dam.
Mama, tvoje roke so kot rahel vetrič čez polje, tvoj objem je kot toplo sonce, ki nikoli ne ugasne, tvoj glas je kot najlepša pesem, ki povzdigne nas v nebo, tvoj poljub je poln obljub, upanja in želja, hvala ti za vse kar storila si zame, v mojem srcu za vedno si ti, ko ob meni si ali pa te ni, vem da vsak za takšno mamo hrepeni.
Danes praznik je vseh mamic, danes, mama, je tvoj dan – tale šopek sem prinesel, mamica, ali veš od kod? Z očkom sva cvetlic vsejala, ko skopnel je sneg, tam na gredi ob potočku, kjer je najbolj sončen breg. Očka naš zelo te ljubi, sinko tvoj te ima rad, jaz in očka ti želiva srečo vso iz dna srca.
Želja iskrenega srca pero zapisati ne zna. Če mati srečo bi delila, otroku pota vsa vodila – vselej, povsod bi ga ljubeče, ravnala k viru čiste sreče.
I want to thank you, Mother,
for your patience…
your encouragement…
your strength…
your generosity…
your unswerving love…
and for those six little words
that helped me through
so many trying times…
“…because I said so, that’s why!”