Ko hodiš pojdi vedno do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova,
poskusi vnovič in zopet in znova.