Ko hodiš pojdi vedno do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova,
poskusi vnovič in zopet in znova.
Borba in trpljenje, kot sem sprevidel, sta bistvo življenja, ki ga je vredno živeti. Če ne greš prek točke udobja, če od sebe nenehno ne zahtevaš nečesa več... si izbral obstoj v …
Kmalu konec bo dopusta,zadnje štejem dni avgusta.Prej, ko od tu se bom pobrala,še zadnji bom pozdrav poslala.
Koliko daruješ, toliko dobiš, če podariš s srcem sebe, bo nekdo s srcem ljubil tebe! In niso vse dobrine, denar, zato, komu mar?
