Tine je pristopil k očetu in ga vprašal, če mu lahko razloži, kaj je to politika.
“Seveda!” je dejal oče.
“Vzemiva na primer našo družino. Jaz nosim domov denar in to bova imenovala kapitalizem. Tvoja mati troši denar, zato jo bova imenovala vlada.
Oba skrbiva za tebe, torej si ti narod. Naša hišna pomočnica je delavski razred, tvoj mali brat, ki še leži v zibelki pa je naša
bodočnost.”
Tinetu še ni bilo čisto vse popolnoma jasno, zato je očetu rekel, da mora vse skupaj še enkrat razmisliti, da bo bolje razumel.
Ponoči se je prebudil dojenček v zibelki in pričel jokati na vso moč.
Tine se je prebudil in potrkal na vrata mamine spalnice. Ni se oglasila, saj je spala kot ubita. Odšel je do spalnice hišne pomočnice in v njeni postelji zagledal svojega očeta.
Kljub temu, da je večkrat potrkal na sicer odprta vrata spalnice, sta bila preveč zavzeta s svojimi opravili, da bi ga slišala. Tako se je vrnil v svojo sobo in zaspal.
Zjutraj ga je pri zajtrku oče vprasal:
“Tinček, ali ti je zdaj že jasno, kaj je to politika?”
“Ja, zdaj pa vem!”je odgovoril sin.
“Kapitalizem jebe delavski razred, medtem ko vlada spi. Narod je popolnoma ignoriran, naša bodočnost pa je polna dreka!”