Kje so tiste oči, ki so tako žarele?
Kje so tiste roke, ki so me objele.
Kje je tisti glas, ki zbujal me je zjutraj, kje je tista moč, ki je bila neuničljiva…no skoraj…
S teboj je odšlo vse, a vendar, ostalo je veliko več kot si misliš.
Ta ljubezen ne more umreti, tega glasu ni mogoče utišati, teh rok ni moč pozabiti, in ta moč se ne more nikoli razbiti.
Bila si moj svet, priznam, veliko lepše mi je bilo, ko skupaj sva gledali v nebo.
Čeprav me moja pot nikoli več ne bo vodila k tebi, vedi, da sem vse kar sem, samo zato, ker sem imela priložnost spoznati resnično ljubezen,
naučila si me poštenosti, resnice in življenja.
Priznam, brez tebe je veliko težje, ampak pokazala si mi pravo pot,in danes moja draga babi, hodim po tej poti, in kamor koli grem, spremlja me tvoj spomin.
In vem, še se bova srečali, nekje, nekoč…v večnosti!
Hvala za vse, hvala za ljubezen, za skrb, za popolnost v tem nepopolnem svetu.
Pogrešam te!