Verz za prvi november
Zdaj ne trpiš več dragi, zdaj počivaš, kajne sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
Zdaj ne trpiš več dragi, zdaj počivaš, kajne sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
Tisti, ki uspe iztrgati puščice iz svojih lastnih ran in ki mu uspe te rane ublažiti in zaceliti, bo dosegel mir duše. Tisti pa, ki uspe premagati eno samo bolečino, bo odrešen …
Čustva so kot tvoji psi, sprehajaj jih vsak dan ukročeno ob sebi - ne pusti da dirjaš po travnikih za njimi, ne dopusti, da te žalost, jeza, strah,....izčrpajo, ne veš kaj bo …
"S tega sveta ne bomo odnesli ničesar, ostala pa bodo naša dejanja."
Mirno in spokojno si zaspala v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje, in pogosto vračaj se nam v sanje! Draga mama počivaj v miru
Izrazi svojo bolečino z besedo! Bol ki ne govori, duši polno srce dokler ne poči.
Namesto da brišeš solze, briši ljudi iz življenja, ki ti te solze povzročajo jokowa
Niso vsi ljudje - ljudje. Nekatera živa bitja imajo samo visoko zmogljivost preobraziti se iz najbolj primitivnega izmečka na dnu prehrambene verige v kvazi socializiranega primata.