Starejša ženička je ostala sama in brez denarja.
Domov so ji prihajali računi za elektriko, vodo …, toda ona jih ni mogla plačati.
Verna, kot je bila, je napisala pismo Bogu:
“Dragi Bog! Pišem ti, ker ne morem plačati računov. Prosim te, pošlji mi vsaj 30.000 tolarjev.”
Pismo se je, nihče ne ve kako, znašlo na davčni upravi.
Uslužbenka, ki je pismo odprla je pri sodelavcih zbrala 21.000 tolarjev in jih poslala ženički.
Ta se je pisno zahvalila Bogu:
“Ljubi Bog! Najlepše se ti zahvaljujem za denar.
Prosim pa te, da mi ga drugič ne pošiljaš preko davčne uprave, saj tam odtegnejo kar 30 procentov.”