Dialog med zakoncema, zvečer v postelji, po opravljenih zakonskih
dolžnostih, sladko utrujena in tesno objeta (poročenim v opomin in
samskim v premislek!):
– Žena (zasanjano): Kaj bi storil, če bi jaz umrla? Bi se znova poročil?
– Mož (zaspano): Zagotovo NE !
– Žena (vznemirjeno): Zakaj NE , a ti v zakonu ni prijetno?
– Mož (previdno): Seveda mi je.
– Žena (zleze iz objema, se nasloni na komolec s pricakujočim
pogledom): Zakaj se torej NE boš spet poročil?
– Mož (buden, vdano): Dobro, se pa bom ponovno poročil.
– Žena (z bolečino na obrazu): Se boš?
– Mož (glasno zastoka in se prevali na bok) Uffffff!!!!
– Žena (vztraja): Pa bosta spala v najini postelji?
– Mož (prepričano): Kje drugje pa naj bi spala?
– Žena (vztraja še naprej): Boš zamenjal moje slike z njenimi?
– Mož (razumsko): To se zdi primerno.
– Žena (vztraja in vztraja): A bo ona vozila moj avto?
– Mož (olajsano): Ne, ker nima izpita.
– Žena (tišina).
– Mož (z obrazom v blazini): Sranje!!!!!!