Pride mož precej nadelan zgodaj zjutraj domov, se previdno in potiho sleče že na hodniku,
pretihotapi v spalnico, počasi zlekne poleg žene in zaspi, v upanju, da ni nič opazila.
Ko odpre oči, je okrog njega vse belo in poleg njega stoji človek, oblečen popolnoma v belo…
“Kaj pa to, kje pa sem, kaj počnete v moji spalnici?” je logično vprašanje.
“Moje ime je sv. Peter in tole ni tvoja spalnica…”.
Mož je zaprepaden: “Kdaj sem pa umrl, kako pa sem umrl, to ne more biti res. A resno ni nobene možnosti, da bi se vrnil nazaj na zemljo?”
Mož z brado mu odvrne, da lahko, ampak je ena majhna kajla. Lahko se vrne le kot pes ali kokoš.
Po krajšem razmisleku se odloči “Potem pa se bi rad vrnil nazaj kot kokoš, raje bi preživel še nekaj časa na zemlji”
Pufff, rečeno storjeno, in naš junak z zanimanjem ogleduje svoje novo oblačilo, peresa vsepovsod.
“Sploh ni tako slabo, prijetno toplo in lahkotno se počutim”, tako da skače malo okoli, malo kljuva po tleh, fino, skratka. Do njega pride glavni petelin z dvorišča in mu reče
“aha, ti si torej nova kokoš tukaj, uživaš svoj prvi dan?”
“Ma ja, super je, ampak imam en tak čuden občutek, kot da bom vsak čas eksplodiral.”
“Nisi še nikoli valil jajc? To pomeni, da je jajce že skoraj zunaj, le močno se napni in pritisni, pa boš videl”
In res, naš junak prtiska pritiska, nato pa fantastičen občutek, boljši od vsakršnega orgazma in jajce pade na tla.
“Uf, tole je pa fantastično, poleg tega pa čutim, da je že novo na poti.” Spet pritisne, se napne, in waaaah, ogromno olajšanje in novo jajce. Poleg tega še velik očutek materinskosti. Super, si misli sam pri sebi, to da sem postal kokoš je bila najboljša stvar v celotnem življenju!
Veselje se je le še povečevalo in ravno ko je skoraj izlegel že tretje jajce, je začutil močan udarec po glavi in zaslišal ženo, ki vpije: “Francelj, krava pijana, zbudi se, v posteljo serješ!!!!”