William Shakespeare misli

Za bogove smo, kar so muhe za objestne dečke.
Peklenska hudobija niti v zlodeju ni grša kakor v ženski.

Zrel biti – to je vse.

Brbljač je slab garač.
Stene imajo ušesa.

Moški so april, kadar snubijo, in december, kadar so poročeni; deklice so maj, dokler so deklice, ali vreme se spremeni, kadar so žene.

Kako bridko je gledati srečo skozi tuje oči.

Čas je stari sodnik.

Prezgodaj žena – zgodaj odcvete.

Slabost, ime ti je ženska.

Človek – ime ti je nasprotje.

Svet je oder, kjer igra vsak svojo vlogo.

Marsikdo velja za modrega edino le zato, ker nič ne zine.

Preobilje prej osivi, a kdor se prebija, dalje živi.

Dobri reki in dobro povedani.

Bili bi boljši, če bi bili dobro poslušani.

Če bi bilo delati tako lahko kakor vedeti, kaj bi bilo dobro delati, bi bile kapele cerkve in siromaške koče knežje palače.
Za vsako stvar se z večjo vnemo ženeš kot jo uživaš.
Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod.
Fant, kdor se ne zna smehljati, kot veter piha, začne kihati, pa kaj kmalu.
Kdor kruh prezira, drobtine z mize pobira.
Svet še ni videl lepe ženske, ki bi zaspala od dolgega časa – pred ogledalom.
Kadar je duh prost, je telo občutljivo.
Ko imaš vsega, si tudi slep za vse, ko nimaš nič, takrat šele spregledaš.