Prišel je spet Miklavžev večer,ki bo obdaril sosedovo hčer,nasul tam sinu sladkarij dobrot,že se pripravlja gre na pot v noč…
Spremstvo pisana je družba,parkeljni, žvenket verig,še strah ne le pričakovanje,da otrokom Sv.Miklavž izpolni sanje.
Morda bo mala Tinka spala,ko na darilce v sanjah bo čakala,a Mihec jih kar nagajivo gleda,po glasu parkeljna spoznal soseda.
Sv.Miklavž resnično pomeni žar,spomin na čase, nosi v sebi čar,ko skromno suhih fig, je le delil,se vsak otrok enako jih je veselil.
A čas kot reka nosi jih v pozabo,kakor da le te niso več za rabo,rožiče slastne vzel je že spomin,še sam potice okusne si želim…