Na Štajerskem, v gostilno nekega dne stopi Ljubljančan in zavpije:
“Slišal sem, da ste Štajerci hudo odporni pivci, sam pa sem prepričan, da ste navadne reve.
Tako prepričan sem, da grem stavit, da nihče med vami ne more spiti 4 litre vina na eks, enega za drugim.
Če komu uspe, mu dam 3000 EUR.”
Cela gostilna obstane v molku. Nihče se ne prijavi, le en mož celo odide iz gostilne, kot da je v zadregi. Ljubljančan zadovoljen sede in naroči pijačo.
Pol ure pozneje se možakar, ki je odšel, vrne. Stopi do Ljubljančana in ga potrka po ramenu: “Poslušaj, a tvoja stava še velja?”
Ljubljančan prikima in kelnarci naroči, naj prinese 4 litre vina. Štajerc zagrabi prvi liter in ga kot za šalo eksa. Rojaki ga na ves glas spodbujajo.
Litri se praznijo eden za drugim, dokler v grlo ne pljuskne še iz zadnjega litra. Gostilna je v ekstazi, Ljubljančan osupnjen sede in junaku izroči 3000 EUR.
Toda nekaj ga vseeno tare:
“Oprosti, ker te tole sprašujem, ampak zanima me, kam si izginil za tiste pol ure ?”
Štajerc, kot bi že malo pozabil: “Aja, to misliš. V klet sem šel probat, če res lahko”
drunken