Spomin nate je vedno z menoj
Ko zaslišim tvoje korake – srce ustavi se mi.
Ko zagledam te – pozabim na vse.
Ko približaš se mi – srce ponori,
a ko odideš – srce se umiri.
A spomin nate vedno je z menoj
Ko zaslišim tvoje korake – srce ustavi se mi.
Ko zagledam te – pozabim na vse.
Ko približaš se mi – srce ponori,
a ko odideš – srce se umiri.
A spomin nate vedno je z menoj
Zavedala sem se, da me ne maraš. Upala sem, da bom nekako ti otoplila tvoje ledeno srce. A sem se zmotila. Niti moja prijaznost, niti moja pomoč, niti moje prošnje, da povej …
Dalj časa sm ga imela samo za prijatelja toda lepaga dne sem se vanj zaljubila. Sijalo je sonce v moji temi in kakor dež v puščavi a to njemu ni pomenilo nič. …
Velik izziv življenja je premagati meje znotraj sebe, jih odriniti tja, kamor še v sanjah ne bi pomislili, da je mogoče.