Prešeren je bil poklican na sodišče kot priča proti paru, ki je bil obtožen
javne nemorale.
SODNIK: “In kaj sta obtoženca počela v parku.”
PREŠEREN: “Fukala sta, Vaša milost!”
SODNIK: “Bi lahko priča to povedala drugače, nekoliko bolj poetično.”
PREŠEREN: “Zavit je bil park v strašljivo temo
in mene malenkostno strah je bilo,
ko slišal sem krik poželjive pohote,
oči mi napolnil prizor je nagote.
Ležala sta gola tamkaj na travi
in riti kazala sta luni bleščavi.
Sodnik, to vam rečem, naj ju bo sram,
če fukala nista, nisem bil tam!”