Opazujte okolico, poslušajte ljudi … vedno se tam skrivajo vaši odgovori … človek mora biti samo pozoren, kajti ves zunanji svet le odseva našo notranjo realnost, naš notranji svet …
vse deluje kot nekakšna igra … zato si prisluhnite, prisluhnite svojemu srcu, ki vas ne bo nikoli izdalo … vedno tiho in vztrajno šepeta – VAŠO resnico … ponavadi so naši odgovori ravno na poti, kjer je veliko srca in kjer razum odpove ..
kajti razum bi vam rekel: NE, prenevarno je! … vendar vam lahko zagotovim, da sem na tej “nevarni” poti vedno srečala srečo, veselje in radost …
srečala sem sebe … srečala sem ljubezen in svetlobo … na tej poti sem se vedno spremenila in zrasla … resnično veliko spoznala o sebi in svoji resnici …
prvi koraki niso bili nikoli prijetni, vendar se po nekaj dneh hoje po trnju razprostrejo čarobna polja cvetlic in neskončna polja ljubezni …
vse postane čarobno in človek ne more verjeti, da je možno iz takšnega trpljenja in trnja ustvariti kaj tako čarobnega …
vendar nas ravno trnova pot naredi močne in odločne … šele takrat opazimo, da so bile cvetlice že ves čas ob poti … samo opazili jih nismo, saj smo mislili, da moramo trpeti …