Duša umira


Ko gledam različne ljudi

Ko se zazrem v nebo in ko slišim da te več ni

Ko mi duša poje

Umira a ni ji pomoči

Odkar tebe več ni ne poznam ne dneva ne noči

Odkar tebe več ni ne locim dobrih in zlih ljudi

Odkar tebe več ni ne znam naprej bil si edini a usojeno nama ni

Odkar te ni živim a duša je mrtva, diham a pljuča so odprta,

Trudim se dvigniti na noge a kaj ko več ne morem opora ubupala je

Nevem a naj se vdam usodi a naj se prepustim da me pohodi

A naj se trudim zarad sebe a naj se povzpnem pa čeprou me use zmede

A naj jokam ko mi je težko pa čeprou vem da ne bo šlo

A naj gledam u ljudi k jih za prepoznt več ni

A naj probam razumet da konec je ali še vedno rotiti in za milost prositi…