Pravijo, da se življenje začne pri štiridesetih – ampak takrat se začnejo tudi bolečine v križu, pešanje vida, revma in čudne navade, vsako stvar povemo istemu človeku po trikrat.
In ne samo to! Najprej začneš pozabljati imena, nato obraze, potem si pozabiš obleci gate itd…
Začneš ugašati luč iz varčnosti in ne iz romantike.
Da si “star”, veš po tem, da te vse boli, če te pa kaj ne boli, je pa zagotovo že odmrlo.
Ne sekiraj se, še vedno imaš tisto, kar si imela pri dvajsetih – samo, da je zdaj povešeno! Tolaži se z mislijo, da čas zaceli vse rane – z gubami!
Tvojih štirideset – to je starost za mlade.
In ker želimo, da stvari v prihodnje ne bi bile tako zakomplicirane, ti podarjamo torbico prve pomoči. V notranjosti se skriva čudež za reševanje problemov
Naj te življenje prevzema, uživaj v trenutkih!
Za danes in za jutri.
Tvoji prijatelji!