Prehitro minilo je šestdeset let,
odkar te življenje poslalo je v svet.
Popotnico grenko na pot ti je dalo
tvoj kruh je s trpljenjem, s solzami mazalo.
A danes, če znova nazaj se ozreš
trpeti je vredno bilo, se zaveš.
Trpljenje osebnost je tvojo kalilo,
dobroto, ljubezen je v tebi razvilo.
Ljubeče srce ti poslalo je v dar,
sočutja do drugih vanj vtisnilo žar.
Ker vedno pomagati vsem si le znala,
ti dolg svoj usoda bo zdaj poravnala.
Otroci, mož, vnuki so le en obrok,
ki ti ga življenje je dalo iz rok.
Obrokov še mnogo bo temu sledilo,
saj sreči se ves čas v tvoj dom bo mudilo.
Naj zdravje ves čas se te trdno drži,
še dolgo dobrota naj v srcu bedi!
V življenju ljubezen le naj ti bo dana,
naj v vsak tvoj trenutek le radost bo vtkana!
Imej še naprej iskre zlate v očeh,
obraz tvoj naprej še ožarja naj smeh!
Prav vsi, ki smo s tabo, ti radi priznamo,
da cenimo te in te radi imamo!