Bog adam in eva

Bog je bil že skoraj gotov s svojo stvaritvijo, v torbi sta mu ostali le še dve pomembni reči, ki ju je nameraval razdeliti med Adama in Evo.

Povedal jima je, da ima v torbi še zelo praktično zadevo, ki omogoča, da lahko imetnik lula stoje in …

Preden je povedal do konca, je Adam planil in moledoval:

“Oh, daj meni, rad bi lula stoje. To mora absolutno dobiti moški!

Prosim. Prosim te. Prooooosim, da meni!”

Prosjačil je in cepetal z nogami kot otrok. Eva se je nasmehnila in rekla Bogu: “Pa mu daj, če si tako zelo želi.”

Bog je dal Adamu stvar, s katero lahko lula stoje in Adam je bil presrečen.

Takoj je začel lulati po drevesnih deblih in s curkom pisati v pesek svoje ime, ob tem se je pa veselo smejal.

Bog in Eva sta ga nekaj časa opazovala, potem pa je Bog rekel Evi:

“No, tu je še druga stvar, ki potemtakem pripada tebi.”

“Kako se pa imenuje?” je vprašala Eva.

“Možgani,” je odgovoril Bog.